Ultrazvočna terapija, je lahko terapija mehkih tkiv (mišičnega, tetivnega tkiva, ligamentarnega tkiva) ali terapija kostno hrustančnega tkiva, kjer lahko dovajamo večjo prehrano zlomljenim kostem in obrabljenemu hrustancu.
Ko govorimo o terapiji mehkih tkiv, strukturam dovajamo večjo količino lokalne prekrvavitve, z namenom pospeševanje celjenja, odpravo vnetnega procesa, otekline.
Pri terapiji kostnih in hrustančnih celic, je ultrazvok zelo učinkovit v povečevanju prehrane teh celic, ki največkrat niso več ožiljene, pomeni, da preko krvi več tukaj ne moremo pomagati, ampak se v tem primeru povečuje delovanje drugega prehranskega sistema, ki se dogaja v hrustancu in kosteh, imenovan osmoza ali difuzija. Zaradi tega je ultrazvok zelo uporabna terapija pri zlomih kosti.
Terapevtski ultrazvok ima dve globini in sicer s površinsko obravnavamo tudi celjenje brazgotin, globinsko zdravljenje zajema mehkotkivne strukture do kostno hrustančne strukture.
Ultrazvok ima številne biofizikalne učinke, ki jih lahko opredelimo tudi kot termične in netermične.
Klinična uporaba ultrazvoka pri: